Opis javnega zdravstva v Sloveniji

Kaj

Zdravstvene storitve v Sloveniji so javne ter organizirane s strani države. Za dostop do zdravstvenega sistema je potrebno obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga ureja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zaposlene osebe zavaruje delodajalec, samozaposlene osebe morajo za zavarovanje poskrbeti same, brezposelne osebe, prijavljene pri Zavodu za zaposlovanje, pa zavaruje Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Osebe, ki so se upokojile v Sloveniji, so zavarovane pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Odvisni družinski člani, vključno z dijaki srednjih šol in študenti, so do svojega 26. leta zavarovani prek svojih zavarovanih staršev ter partnerjev. Ob sklenitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovanci prejmejo kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo morajo predložiti ob vsakem zdravniškem obisku. Kartica zdravstvenega zavarovanja je osebni dokument ter je ni mogoče prenesti na družinske člane ali prijatelje.

Pri tem upoštevajte:

  • Državljani Evropske unije ne plačujejo storitev nujne medicinske pomoči ter osnovnih zdravstvenih storitev, če imajo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (EHIC) in so zavarovani v okviru zdravstvenega zavarovanja svoje države. V primeru zdravstvenih storitev, ki niso nujna medicinska pomoč, morajo te storitve plačati sami ter jim plačilo pozneje povrne pristojni zavod za zavarovanje v njihovi državi.
  • Državljani tretjih držav z veljavnim dovoljenjem za prebivanje imajo pravico do sklenitve in plačila prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev obveznega zdravstvenega zavarovanja, si lahko uredijo posebno zasebno zavarovanje.
  • Osebe s statusom begunca ali subsidiarne zaščite imajo pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova njihovega statusa, če nimajo sklenjenega obveznega zdravstvenega zavarovanja na drugi osnovi.
  • Prosilci za azil imajo pravico do nujnih zdravstvenih storitev. Poleg tega imajo ženske tudi pravico do kontracepcijskih sredstev, splava ter zdravstvene oskrbe med nosečnostjo in pri porodu (popolno kritje reproduktivnega zdravja). Mladoletni prosilci za azil imajo pravico do zdravstvenih storitev pod enakimi pogoji kot mladoletni otroci, zavarovani kot odvisni družinski člani. Obenem imajo ogrožene osebe s posebnimi potrebami lahko dostop do dodatnih zdravstvenih storitev, če to odobri posebna komisija.

Obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji krije osnovne splošne zdravstvene storitve na ravni zdravstvenih domov, nujne zdravstvene storitve na ravni urgentnih centrov ter nekatera specifična zdravljenja oziroma storitve pri specialistih. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tudi stroške zdravljenja za določene skupine, na primer otroke. Vse druge storitve (kot so specialistični pregledi in storitve, bolniško zdravljenje, večji zobozdravstveni posegi, določeni zdravniški recepti itd.) zahtevajo dodatno plačilo ali dodatno zdravstveno zavarovanje. Večina slovenskih državljanov in prebivalcev se odloča za plačevanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

V okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavarovane osebe upravičene tudi do različnih finančnih nadomestil (npr. nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, bodisi zaradi bolezni ali poškodbe, ter povračila potnih stroškov).

Zdravstveni domovi so organizirani na lokalni ravni, kar pomeni, da z njimi upravljajo mestne občine, ter so enako in brez diskriminacije dostopni vsem zavarovanim osebam, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Vsaka zavarovana oseba si izbere svojega osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa s seznama, ki je na voljo v vseh zdravstvenih domovih.

Vse osebe imajo pravico do storitev nujne medicinske pomoči in oskrbe.

Spletna stran Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) (v angleščini):
http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzseng.nsf/o/021E89171B7F7B7DC1256E890048B206?open&nas=Accessing%20healthcare%20in%20SLO

Kje